Okolje >> Raziskave >> Biomonitoring

Biomonitoring

Sidebar Image

V zadnjem stoletju so se pojavile spremembe v okolju, ki jih povezujemo s hitrim razvojem industrije oz. tehnologij z zmožnostjo uničenja naravnih okolij. Človeka in druga živa bitja marsikje ogrožajo onesnažena voda, tla in zrak; zaradi tega je potrebno spremljanje učinkov onesnaženja na izbrane organizme, saj zgolj kemijske meritve onesnažil v anorganskih medijih (v zraku, vodi in tleh) niso zadostne za ugotavljanje kompleksnega vpliva onesnaženja na organizme; bistvena lastnost živih organizmov je namreč občutljivost na dražljaje. Spremljanje onesnaženja zgolj s kemijskimi meritvami onesnažil je težavno tudi zaradi velikega števila potencialno nevarnih substanc, težkega ugotavljanja njihovih sinergističnih učinkov, velike prostorske in časovne različnosti v pojavljanju onesnaženja, visoke cene merilnih naprav ter majhne gostote meritev z izključno instrumentalnim pristopom. Zato se v svetu in tudi v Sloveniji za ugotavljanje obremenjenosti okolja uporablja organizme oz. združbe, ki na obremenitev s škodljivimi snovmi odgovorijo s spremembami svojih življenjskih funkcij (odzivni bioindikatorji) oz. te škodljive snovi kopičijo (akumulacijski bioindikatorji).

v Eurofins Erico Slovenija že preko 20 let izvajamo raziskave, ki temeljijo na preučevanju vpliva onesnažil na žive organizme, torej bioindikacijo oz. biomonitoring. Z bioindikacijo in biomonitoringom v kopenskih in vodnih ekosistemih spremljamo stanje in obremenjenost okolja na podlagi odzivov živih organizmov, ugotavljamo človekove vplive na okolje in živa bitja ter vrednotimo uspešnost različnih sanacijskih ukrepov. Z vključitvijo različnih skupin rastlin in živali izvajamo:

 

  • biomonitoring onesnaženosti zraka s klasičnimi plinastimi onesnažili, kot so SO2 in NOx (uporaba iglic navadne smreke, lišajev, čebeljih produktov);
  • biomonitoring onesnaženosti zraka s sekundarnimi onesnažili, kot je npr. ozon (uporaba tobaka, plazeče detelje in nekaterih drugih vrst višjih rastlin);
  • biomonitoring onesnaženosti okolja s fluoridi (čeljusti in rogovje srnjadi);
  • biomonitoring onesnaženosti kopenskih in vodnih ekosistemov s težkimi kovinami (lišaji, glive, višje rastline, branike dreves, rogovje in tkiva srnjadi, mali sesalci, ptice, ribe, čebelji produkti);
  • biomonitoring obremenjenosti vodnih ekosistemov (nevretenčarji).