Okolje >> Raziskave >> Ekologija divjadi

Ekologija divjadi

Sidebar Image

Za Slovenijo je značilno urejeno, načrtno, pregledno in nadzorovano upravljanje s populacijami velikih vrst prostoživečih živali (divjadi), ki temelji na trajnostnem in vzdržnem izkoriščanju divjadi kot obnovljivega naravnega vira ter na usklajevanju odnosov med vrstami in njihovim življenjskim okoljem. Kljub temu je možno in potrebno načrtovanje ter izvedbo načrtovanih ukrepov v praksi še precej izboljšati, če želimo doseči optimalno upravljanje s populacijami. Za dolgoročno učinkovito upravljanje namreč potrebujemo bistveno boljše poznavanje in upoštevanje bioloških značilnosti posameznih vrst, znotrajvrstnih in medvrstnih odnosov, še zlasti pa takojšen prenos z raziskavami pridobljenih informacij oz. znanj k ciljnim uporabnikom – načrtovalcem in lovcem.

Z namenom ustvarjanja strokovnih podlag za izboljšanje upravljanja s populacijami divjadi v Sloveniji smo na inštitutu ERICo Velenje v zadnjem desetletju pričeli s sistematičnim izvajanjem raziskav prostoživečih parkljarjev, s poudarkom na reševanju konfliktnih situacij (škod), ki nastanejo v odnosu ljudje:divjad (npr. trki vozil s parkljarji; škode, ki jih v kmetijski krajini povzroča divji prašič; vpliv dejavnikov okolja na ekološke značilnosti, vitalnost in zdravstveno stanje populacij). Med drugim opravljamo tudi številne v Sloveniji pionirske raziskave, kot so:

 

  • spremljanje vedenjskih vzorcev živali z uporabo infrardečih kamer;
  • ugotavljanje anomalij, obolenj in poškodb čeljusti oz. zob parkljarjev;
  • odlov, označevanje in radiotelemetrijsko spremljanje divjih prašičev (v sodelovanju s kolegi z Biotehniške fakultete).

 

Z izvajanjem tovrstnih raziskav skušamo prispevati k:

  • optimalnejšem trajnostnem upravljanju z divjadjo;
  • izboljšanju upravljanja z naravnimi viri v kmetijskih in gozdnih ekosistemih;
  • zmanjšanju škod, ki jih na kmetijskih površinah in cestah povzročajo prostoživeče živali.

Hkrati z opravljanjem raziskav skrbimo tudi za takojšen prenos raziskovalnih dosežkov v prakso, in sicer prek objav številnih strokovnih in znanstvenih prispevkov v domačih in tujih periodičnih publikacijah ter še zlasti z organizacijo in izvedbo mednarodnih kongresov/posvetovanj o upravljanju z divjadjo – srnjadjo oziroma divjim prašičem.